(a brez rdečega pridiha.) Ta jesen je sicer polna linij, ki se na papirnate površine pripletejo nezavedno (med razmišljanjem o kulturnih politikah, med pisanjem listka za v trgovino, med telefonskim pogovorom s prijateljico, med opazovanjem razpihanih oblakov itede) in mi v bivališče narogovilijo gnezda čičkečačk, teh nezavednih umotvorov par excellence, a žal je le malo česa drugega. Septembra sem v prekinitvi izpolnjevanja obveznosti predse po zelo dolgem času položila platno. (Slikanje na platno se čudovito dopolnjuje z ilustriranjem. Med seboj se razlikujeta že v načinu približanja motivu, v širini zamahov, v kontekstu, a kar je najpomembnejše, izkustvo enega podpira izkustvo drugega.) Nastalo je tole, in ker včasih potrebujem vzpodbudo, da nekaj nastane, je odpotovalo na Ex Tempore Cinober v Idriji, ki je letos razpisal temo zanimivih detajlov svojega mesta. A glej!, nagrajeno je bilo z diplomo za kvalitetno delo in ščetinasti obrazi vseh mojih penzljev so se razpotegnili v nasmeh.
Na razstavi v idrijski Galeriji sv. Barbare je skupaj z ostalimi izbranimi in nagrajenimi deli na ogled do 23. oktobra.
Skozi stopajo daljave, akril na platnu, 100 x 70 cm.
Widths Are Coming Through, acrylics on canvas, 100 x 70 cm.
I've participated in the painting Ex Tempore Cinober in Idrija with this canvas (which actually was the first after quite a long time of my painting abstinence), where I tried to visualize my seeing of "an interesting detail of the town", which was the ex tempore's topic this year. In the end, the painting got a diploma for a quality work, and now I'm thinking about changing the mean of transport - again (I'm changing some science for four acrylic colours, says my ad).
