Saturday, December 15, 2012

November se je iztekel ... / November ended ...

Katarina in Lahkoživka. / Katarina Juvančič and Lightskirt. 
(Foto: Tone Štamcar)

... s premierno koncertno predstavitvijo Selivk Katarine & Dejana. Tistega popoldneva je na streho nad odrom celo snežilo, so povedali. V oglasbljeni noči ni nič več padalo, je le še vzletalo. (Če odmislim, da je projekcija ilustracij z albuma nekako padla pred nič hudega slutečo ilustratorko v publikumu.) Pa vseeno se je, ko smo se vrnili v temo zunaj, tam nekaj skrito metaiskrilo ...

... with a premiere gig of Migrant Birds by Katarina & Dejan. Some illustrations from the album accompanied the musicians, too. (Meanwhile, the roof above the stage wore snowflakes' memories from the earlier afternoon.)

 (Foto: Milena Bregar)

Wednesday, December 12, 2012

Še samogovori. / More monologues.


Nekje drugje je sneg.
There is snow somewhere else.

Sunday, September 23, 2012

Samogovori. / Monologues.


Kako se nekaj začne.
(Na krožniku za posladke, dela daljnega poročnega darila mojim staršem. Jugoporcelan, Titov Veles. Druščina krožnikov že nekaj časa neuporabljena leži v kotu omare; nekateri se zdaj vračajo v prehranjevalno verigo, drugi v ostalovrstna nizanja, in ne, ko se na njih namešajo že vse barve, ti porcelanasti krogi in njihovi cvetovi ne izginejo.)
Začetek Samogovorov.

How something begins.
(On a dessert plate which was a part of a gift for my parents' wedding. Jugoporcelan (Yugoporcelain), Titov Veles (*Veles, after WWII until mid 1990's known as Tito's Veles, is a city in Macedonia). The plates company hadn't been in use for long, but now some of them are returning to take part in the food chain and the others build some different kind of chains. And no, when all the paints are mixed already, these porcelain circles and their blooms do not disappear.)
Monologues' beginning.

Friday, August 31, 2012

Črkovanje.

Zravnani, zalomljeni in ukrivljeni, zaprti in odprti znaki, prašumi govoric, predpostavke povedi in predaj, brezkončni začetki, A kot angelika, B kot bivol, kompozicije. Sopostavke. Znotraj najbližje krožnice, ki meri osem korakov domačega premera.
Some letters (and letters) in my very close surroundings. Elementary murmurs. Signs of endless beginnings. Compositions.


Saturday, August 25, 2012

Žuželčja.

"Mogočni gozd je strmel proti goram in vabil k jezeru, v notranjosti pa kot majhne otoke razkrival bujne travnike. Gozd je bil pravcati raj za žuželke."

Tako se začne. Marsikaj. Tokrat knjiga o hroščku Vidu (in mnogih njegovih žuželčjih kompanjonih), nova otroška slikanica - ilustracije so že naslikane, in knjigo zdaj čakajo nadaljnji tokovi nastajanja, preden jo bomo lahko pozdravili med nami. "Po čem neki bo dišala?" sem pred nekaj dnevi povprašala avtorico besedila, Vesno Česen, ko sva se skupaj veselili zlitja besed in podob. "Po čem bo dišala?" je pomislila - in izstrelila: "Po gozdu, morju, dišavnicah in tistem najlepšem - domišljiji."

Nastajanja so transformacije; nastanki so metamorfoze. Preobrazbe. To so nepričakovana razodetja in presenečenjsko zaobljeni "Oooooo"-ji. (Kaj res? Tak tako? Menda ne? Glej glej! Kdo bi si mislil!) Ustvarjanje je proces, preprežen z mnogoterimi pre-obrazi. Tudi tokratno nastajanje slikanice ni bilo nič drugačno. O gibkih prstih kompleksnosti, ki pretikajo niti, tudi nevidne, najbrž lahko vemo le vpleteni.
O spremljevalnih sobivanjih - oj, s čim vse! - tudi. V zadnjih tednih sva z Vesno vzklikali od navdušenja, ko sva odkrili, da naju istočasno obiskuje množica žuželk. Najini pogovori so odtistihmal postali zapletene diskurzivne strukture in bili slišati nekako takole: "Pomisli, od včeraj mi dela družbo tudi, ohoho!, majhen zelen kobilček, ki vsake toliko poskaklja čez delovno mizo, večji del pa preždi skrit in se vsake toliko izda le s tihim crrrrccrrrr. Od pravkar pa se z mano druži tudi rdeča pikapolonica, ki vzleta proti stropu nad mano in spet pristaja na ali tik ob ilustraciji, ki jo delam." - "Danes me je ob Blejskem jezeru obiskal nenavaden hrošček, ja, eden iz skupine vesoljskih." - "Zadnji dve uri mi je okoli luči nad delovno mizo neprestano brenčal - sršen!" - "Družba zadnjih dni na tej strani: iz ene kobilice so nastale tri, več vešč, milijarda komarjev, sršen se še vrača (gnezdi?), muhice, nekaj neznanega majhnega zelenega, kar skače (ne, ni kobilica, manjše je, čudnejše), nekaj neznanega majhnega rjavega, kar skače, tančičarica, rjav ščurek, pajki - in vse to samo na raztezu ene mize!" Potem so bili tu roji pikapolonic v njenem domu; kobilica, ki se je vzela iz teme in mi v enem skoku pristala na pramenu las tik ob obrazu, kjer je, medtem ko sem slikala, obvisela celo debelo uro. Še mnogo jih je bilo ... Žuželk je na milijone!
A hrošček Vid je en in edini. ;-) Bo - kmalu. Le svojo končno metamorfozo mora še doživeti. (Končno?)


 



  

 

 
(detajl) (detajl)

* * *
 

Nič skupnega (vsaj ne posredno, vsaj ne površno) nima s slikanico, o kateri pišem, a ob pogledu na neko krilatko odmeva pesem ljube Wisławe Szymborske.

Na poljski poti leži mrtev hrošč.
Skrbno je zložil tri pare nožic na trebuhu.
Namesto zmede smrti - snažnost in red.
Pogled nanj ni pretirano strašen,
njegov doseg je natanko omejen, od pirnice do mete.
Žalost ni nalezljiva.
Nebo je višnjevo.

Zaradi našega dušnega miru ne umrejo,
plitvejše smrti poginejo živali,
zapustijo - radi bi to verjeli - manj čustev in sveta,
odidejo - kot se nam zdi - z manj tragičnega odra.
Njihove krotke dušice nas ne strašijo v nočeh,
spoštujejo razdaljo,
vedo, kaj se spodobi.

In tako se ta mrtvi hrošč neobjokovan
svetlika v soncu na poti.
Že ko ga ošineš s pogledom, pomisliš:
Očitno se mu ni zgodilo nič važnega.
Vse važno je menda prihranjeno za nas.
Le za naše življenje in samo za našo smrt,
smrt, ki se ponaša z izsiljenim prvenstvom.

(Pogled od zgoraj, prev. Jana Unuk)



Thursday, July 5, 2012

Selivke! / They are here!

"'Selivke so ptice, ki potujejo skozi določeno območje, pa tam ne gnezdijo niti ne prezimujejo.' Potujejo skupaj, a hkrati vsaka zase. Letijo proti istemu cilju - proti življenju. In včasih tudi proti smrti. Do obeh je enako dolga pot."

S temi besedami je kantavtorica Katarina Juvančič na pot pospremila svoj prvenec, ki je med nas prišel te vroče dni. O njem sem na tem mestu že nekajkrat spregovorila, po kapljicah. Vsakokrat znova se vrnem k misli, h kateri me zanese tudi tokrat: album (z dvanajstimi gostujočimi muzičarji, če za hip pozabimo, da je strumen pevski zbor več kot ena sama oseba) je izjemen, izreden, močan. Za ta čas in prostor, pa tudi za druge čase in prostore, ima neznansko težo in tehtnost. Slišati ga: nujno.
V veliko čast mi je, da sem s Katarino in Dejanom lahko sodelovala kot ilustratorka in izpisovalka besedil pesmi, desetih zgodb njih, ki "so ženske iz današnjega in preteklih svetov. Svetov, ki jih morda že zdavnaj ni več, pa jih vseeno nosimo v sebi. Njihove zgodbe so del zamolčane, pozabljene zgodovine ter zanikane, pod preprogo pometene sedanjosti. Boleče, a hkrati tudi odrešujoče. Brez njih nas ne bi bilo. Brez njih ne bi bilo ne mene ne tebe. Brez njih ne bi bilo teh pesmi."

Za vesti, sledi, napovedi, zgodbe in druge zanimivosti se s Katarino in Dejanom povežite na njunem FB profilu.


Katarina Juvančič & Dejan Lapanja: Selivke, Stray Cat Tunes, 2012. 
Besedila/lyrics: Katarina Juvančič. 
Glasba/music: Dejan Lapanja in Katarina Juvančič.
Ilustracije/illustrations: Tinka Volarič.


Katarina Juvančič's debut album Selivke (Migratory Birds/Migrants) is published! A (literally) wonderful collection of excellent, strong poems set to music, based on true stories of ten women, has an important role in times and places we live now. (All of you who don't understand Slovene: they will have a tour in Ireland in September where they will sing you in English. Don't miss them!)
It was my great honour to work with Katarina and Dejan as an illustrator of all ten songs and handwriter of the lyrics.

If you want to know more, click their FB profile.

Saturday, June 30, 2012

1/10

"ne, nije to moj kraj
ja se izvinjavam
ma od ove male istinske priče do mirnog sna zelenih mrava
je mnogo, mnogo više od osam godina daleko."

1/10 izvrstnega kantavtorskega albuma Selivke prav tako izvrstnih Katarine Juvančič in Dejana Lapanje, ki je tik pred zdajci, da izide (in ki sem ga opremila z ilustracijami). Mene nema je zgodba o izbrisani mami dveh otrok in o njeni osem let in dva meseca trajajoči kalvariji.

An excellent album by an excellent singer-songwriter Katarina Juvančič and guitarist Dejan Lapanja will be published in coming days. This is one of ten women songs/stories from the album, about "erased" mother of two and her 8 years and 2 months long struggle.


Mene nema. Besedilo/lyrics: Katarina Juvančič. Glasba/music: 
Katarina Juvančič in Dejan Lapanja. Album: Selivke, Stray Cat Tunes, 2012.

Thursday, June 28, 2012

Felinološka / A chapter from felinology


"Maček!" je po krajšem premisleku odgovorila prijateljica, ko me je zanimalo, kaj bi lahko bil motiv ilustracije, ki jo je želela podariti svoji prijateljici. Mačkonu dela družbo dekle, oba pa že nekaj časa družbo Petri. Menda se imajo prav luštno. 

"A cat!" was my friend's answer when I asked her about the motif of the illustration for her friend. A cat couldn't remain alone of course, and both of them have become Petra's company. They all live quite a pleasant life together, I've heard.



Sunday, June 24, 2012

Keltskih konj topot / Hear the Horses of Celts


Skok nazaj: v februarju je izšel obsežen katalog arheološke razstave Tolminskega muzeja, ki jo je vzpodbudilo izjemno novoodkrito najdišče v Kobaridu, zakop konjev, skupaj z orožjem in drugimi predmeti keltskih konjenikov iz časa mlajše železne dobe, okoli leta 300 pr. n. št., časa zgodnejših pohodov Keltov proti staroselskim prebivalcem jugovzhodnoalpskega območja.
Pri katalogu sem sodelovala z ilustratorskim poskusom rekonstrukcije keltskega bojevnika z najdišča in z ilustracijo prihoda keltskih konjenikov v Kobarid.



Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu: katalog razstave. / 
Hear the Horses of Celts: The Bizjakova hiša Site in Kobarid: Exhibition Catalogue.
Avtorja besedil: Miha Mlinar in Teja Gerbec. Izdal: Tolminski muzej, 2011.

Back in time: in February, a catalogue was published for an archeological exhibition based on the unique find in Kobarid, a burial of Celtic horses together with weapons and other equipment and parts of costumes of Celtic cavalrymen from the 3rd century BC, from time of the earliest marches of the Celts against the local inhabitants of the southern Alpine valleys.
There are two my illustrations in the catalogue; the first is an illustrated proposition for a reconstruction of a Celtic warrior, based on the finds from Kobarid, the second is an illustration of Celtic cavalrymen coming to Kobarid.

Thursday, June 7, 2012

Koščki / Bits and pieces




Iz ozadja v ospredje: tik pred izidom je debitantski album kantavtorice Katarine Juvančič, ki nam je v dvojcu s kitaristom Dejanom Lapanjo pripravila nekaj velikega, silnega in globoko utripajočega, kar nosi naslov Selivke. Deset uglasbljenih zgodb desetih žensk bo zadonelo z vso močjo! Zelo sem vesela in počaščena, da sem naslovnici albuma in vsaki pesmi na njem lahko pridala svojo ilustracijo.
Zaenkrat le nekaj drobnih ozadij in črkopisja, še malo, še malo, pa bomo zagledali tudi ospredje.

From the background to the foreground: a great singer-songwriter Katarina Juvančič's debut album will be out very soon. Together with a guitarist Dejan Lapanja, she has made something incredibly powerful when she decided to set music to her poems that speak ten real stories of ten women. I'm utterly pleased to be a part of it with my illustrations for the album's cover and for each of the songs.
Only some tiny pieces from the background and a handlettering today, but the foreground will be seen very soon, too.


Monday, June 4, 2012

Gozdnata, rahlo vodnata: začetek / Forests and lakes: the beginning






Igra s sončnimi (ku)lisami in senčnimi (pre)progami, z robovi in prehodi, z gozdnimi globinami in jezerskim šumenjem (tega še ni videti in slutiti, ampak je, tam globoko notri, (vedno), verjemite!): družim, slikam in pogovarjam se z novo zgodbo, ki je nekaj povsem drugega kot delo, ki sem ga pravkar zaključila. Avtorica tej zgodbi pravi "zgodbica", pa vendar se bo prelila čez nemalo strani in ravni.


Something new on my desk! It will take some time to work on these illustrations, but I'm excited. How wonderful it is to work on different projects. The illustrations here (will) belong to a new picture-book for children which will be something completely different than what I've just finished (and will be published soon, yay!).





Tapiserija za hrbtom / Background tapestry:




Thursday, May 10, 2012

Iz skicirke / From the sketchbook


Listam po skicirkah: misli, previte v podobe - kdaj tudi obratno, podobe, iz katerih poganjajo (raz)misli -, srečevanja z njimi doma, v knjigi, ki jo berem, v glasbi, ki je z mano, po pogovorih, zunaj, na sprehodu, med hitenjem skozi mesto, ko vendarle toliko obstanem, da si kaj zabeležim z vijugo ali dvema, na vožnji z vlakom, povsod. Hitri krokiji, lističi "da ne pozabim", dnevniški zapiski; nekateri med njimi so že doživeli udejanitev v ilustracijah, nekateri jo bodo danes, drugi nikdar. Kam bodo odšli ti?

Sketchbook memories: dialogue between thoughts and images, quick croquis made at home while reading a book or living with music or writing a poem or thinking about (some)things, as well as on my ways through meadows and towns. Some ideas have already found their way to illustrations, some of them will do it today, some probably never. Where will they go?